k 1 -- in -ja [ kə̀ kə̀ja in ká kája ] m ( ə̏; ā )
dvanajsta črka slovenske abecede: mali k ; pisano z velikim K ; trije tiskani k-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:

k 2 predl. , pred k in g h, z dajalnikom
1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu ; izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu ; sesti k peči / iti k brivcu ; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo ; pren. iti k izpitu, k poroki ; prisiliti k pokorščini
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu ; steza pelje k vodi ; pren. nagnjenje k jezi
2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku ; prispevek k varnosti v cestnem prometu ; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici ; priključitev Primorske (k) Sloveniji
3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem ; prištevajo ga k modernistom
4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju ; iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju ; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod ; star. zaigrati k plesu za ples
// za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu?
5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu
6. za izražanje bližine časovni meji; proti 2 : napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu
● ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj ; k sebi klic živini na levo ; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen ; nižje pog. iti k nogam peš ; star. vrne se k letu čez eno leto ; star. to mu ne bo k pridu v prid ; zastar. obsoditi k smrti na smrt ; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič ; pog. iti k vojakom služit vojaški rok ; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič

ká 1 in ka prisl. ( ā )
zastar. uvaja vprašanje; ali 1 : ka nisva prijatelja?

ka 2 vez. , zastar., v pripovednih in vzročnih odvisnih stavkih
da 2 : rekel je, ka je to sramota za devetnajsto stoletje / žal nam je, ka smo bili prisiljeni to povedati

kabála tudi kábala -e ž ( ȃ; ȃ )
1. zlasti v srednjem veku, v judovski filozofiji in religiji nauk, po katerem je svet nastal iz desetih najpopolnejših, božanskih bitij: proučevati kabalo
2. knjiž., navadno s prilastkom skrivnostnost , nerazumljivost : kabala številk in besed

kabalíst -a m ( ȋ )
zlasti v srednjem veku, v judovski filozofiji in religiji kdor se ukvarja s kabalo ali kabalistiko: kabalisti in alkimisti

kabalístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na kabaliste ali kabalistiko: kabalistični simboli, znaki / stare kabalistične knjige ; kabalistična mistika besed in številk / delal je kabalistične čarovnije

kabalístika -e ž ( í )
1. zlasti v srednjem veku, v judovski filozofiji in religiji proučevanje, raziskovanje kabale: posvečati se kabalistiki / biblijska kabalistika
2. knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: to je kabalistika, ne pa znanost / znala je ugibati iz kart, a ni nikomur izdala te svoje kabalistike

kabarét -a m ( ẹ̑ )
1. nočni gostinski zabavni lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami: zahajati v kabarete ; nastopati, peti, plesati v kabaretu / dekleta iz kabaretov / ustanovil je svoj kabaret kabaretno skupino
// predstava v takem lokalu: na sporedu je nov kabaret / slabš. ta igra je na ravni kabareta
2. lit. zabavno odrsko delo, navadno sestavljeno iz skečev, pevskih in recitacijskih točk: napisati kabaret / literarno-satirični kabaret ; televizijski kabaret

kabaréten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na kabaret: kabaretna pevka, plesalka ; kabaretna skupina / kabaretni spored ; kabaretna točka / slabš. kabaretna literatura slaba, plehka

kabaretíst -a m ( ȋ )
kdor nastopa v kabaretu: duhovit kabaretist in konferansje

kabaretístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki nastopa v kabaretu: kabaretistka in pevka kupletov

kabarétski -a -o prid. ( ẹ̑ )
kabareten : kabaretski program / kabaretski satirični skeč / kabaretska literatura

kábel 1 -bla m ( á )
1. električni vodnik iz ene ali več med seboj izoliranih žic, obdan z zaščitnim slojem: napeljati, speljati kabel v novo naselje / polagati kabel / poslati sporočilo po kablu / gumeni kabel / rabi se samostojno ali s prilastkom: električni, telefonski kabel ; nadzemni, podmorski, podvodni kabel ; antenski kabel ki povezuje anteno s sprejemnikom ali oddajnikom ; kabel za električni kuhalnik / optični kabel kabel iz tankih upogljivih steklenih vlaken, ki se uporablja za prenos svetlobnega signala
♦ elektr. armirani kabel kabel s kabelsko armaturo ; enožilni, večžilni kabel ; inštalacijski kabel ; koaksialni kabel ; nizkonapetostni, visokonapetostni kabel
2. močna vrv, narejena iz zvitih jeklenih vrvi: obrabljeni kabel se je pod težo bremena pretrgal ; montirali so kable za žičnico ; kabli visečega mostu
3. navt. dolžinska mera, desetina morske milje: ladja se je zasidrala nekaj kablov od pomola

kábel 2 -bla [ kabəu̯ ] m ( á )
star. škaf : nesla je poln kabel vode

kábelski -a -o [ kabəlski ] prid. ( á )
nanašajoč se na kabel:
a) kabelska linija ; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod
b) vozički s kabelsko vleko
c) kabelska dolžina
♦ elektr. kabelski boben boben za navijanje kabla ; kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije ; kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča ; navt. kabelska ladja ladja, opremljena za prevoz in polaganje podvodnih kablov ; ptt kabelski jarek jarek, v katerega se položi kabel ; kabelska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v stavbi ; kabelska kanalizacijska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v zemlji ; kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod ; kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel ; strojn. kabelski bager bager, pri katerem se viseče zajemalo premika po jekleni vrvi, razpeti čez strugo, dolino ; kabelski žerjav žerjav, pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem

kabernét -a m ( ẹ̑ )
agr. trta z večjimi, temno rdečimi grozdi: gojiti kabernet
// kakovostno temno rdeče vino iz grozdja te trte: buteljka kaberneta

kabína -e ž ( ȋ )
rabi se samostojno ali s prilastkom manjši zaprt prostor za začasno bivanje, samovoljno osamitev: zaprla se je v kopališko kabino ; telefonska kabina telefonska celica ; kabina za pomerjanje oblek / (potniška) kabina na ladji / kabina dvigala ; kabina žičnice gondola
// manjši, navadno zaprt del vozila za posadko: šofer je sedel v kabino in vžgal motor / pilotska, poveljniška kabina
♦ teh. komandna kabina iz katere se vodi in nadzoruje delovanje strojnih naprav ; navigacijska kabina ; vesoljska kabina

kabinét -a m ( ẹ̑ )
1. majhna soba, zlasti kot sestavni del stanovanja: dobil je v najem opremljen kabinet ; stanovanje ima dve sobi in kabinet / otroški kabinet
// takšna soba kot delovni prostor: profesor ga je sprejel v svojem kabinetu / delovni kabinet
2. prostor z zbirkami, učili: šola ima nove predavalnice, laboratorije in kabinete / mineraloški, biološki kabinet ; v muzeju bodo odprli numizmatični kabinet ; šolski kabinet ; kabinet za fiziko
3. oddelek, urad, ki za visokega (državnega) funkcionarja opravlja različna strokovna dela: kabinet predsednika države, vlade / šef kabineta / ministrski kabinet / kabinet župana
4. v nekaterih državah ministrski svet, vlada: sestaviti kabinet ; Churchillov kabinet ; demisija kabineta

kabinéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister
2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki ; kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi
3. ekspr. imeniten , izbran : glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina
♦ agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje ; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici

kabinétno prisl. :
kabinetno zasnovan študij

kabinétski -a -o prid. ( ẹ̑ )
kabineten : kabinetski študij / vzgojni domovi so bili odtrgani od življenja in so postali kabinetski

kabínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na kabino: kabinsko okence ; zapahi kabinskih vrat / kabinski potniki

káblast -a -o prid. ( á )
podoben kablu: kablasta vrv

káblica in kablíca -e ž ( á; í )
star. posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida : prinesla je polno kablico mleka

káblič -a in kablìč -íča m ( á; ȉ í )
star. čebrič , škaf : poln kablič smeti / v kabliču se je hladila steklenica šampanjca

kablírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. pog. položiti, napeljati kabel: kablirali so telefonsko in telegrafsko omrežje
2. ptt, nekdaj sporočiti po kablu: kablirala mu je o bratovi smrti

kablográm -a m ( ȃ )
ptt, nekdaj brzojavka, poslana po kablu: dobil je kablogram iz Amerike

kablovòd -óda m ( ȍ ọ́ )
naprava iz kablov in drugih delov za prenos električne energije in telekomunikacijskih signalov: zgradili so daljnovode in kablovode / električni kablovod

káblovski -a -o prid. ( á )
kabelski : kablovska mreža / kablovski jarek

kabotáža -e ž ( ȃ )
navt. promet po obalnem morju med pristanišči iste države; obalna plovba : predpisi za kabotažo

kabotážen -žna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na kabotažo: kabotažna trgovina / kabotažna plovba

kabriolét -a m ( ẹ̑ )
osebni avtomobil s karoserijo, katere streha se lahko zloži ali odstrani: pripeljal se je z novim športnim kabrioletom
// nekdaj lahka kočija na dveh kolesih s streho, ki se da zložiti nazaj: v kabriolet je bil vprežen isker vranec

kábrnek -nka m ( ā )
agr. grozd, dokler še nima razvitih jagod: na trti so šele kabrnki

kacáti -ám nedov. ( á ȃ )
1. nar. mazati , packati : otroci kacajo z blatom po zidu ; pazi, nikar se ne kacaj
2. ekspr., navadno v zvezi s sneg padati v debelih kosmih: z nizkega neba je začel kacati moker sneg / med mu kaca z žlice na mizo kaplja, pada

kacét -a m ( ẹ̑ )
pog. (koncentracijsko) taborišče: bil je tri leta v kacetu

kacétar -ja m ( ẹ̑ )
pog. interniranec , taboriščnik : mučenje kacetarjev

kacétnik -a m ( ẹ̑ )
pog. interniranec , taboriščnik : izčrpani kacetniki

kacík -a m ( ȋ ) v latinskoameriškem okolju
1. nav. slabš. vaški bogataš: biti odvisen od kacika
2. v indijanskem okolju, nekdaj (plemenski) poglavar: njegov prednik je bil kacik

káč -a m ( ȃ )
nar. kača : ubiti pisanega kača

káča -e ž ( á )
1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika ; kača se je plazila med šopi trave ; dolga, marogasta kača ; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila ; denar skriva kot kača noge ; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača
// ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj ; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlak
● ekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen ; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja ; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni ; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker ; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala ; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil
3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska
♦ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah ; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina ; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae

kačák in káčak -a m ( á; ȃ )
zlasti v albanskem okolju, nekdaj ropar, razbojnik, živeč navadno v gorah: napadi kačakov

káčar -ja m ( ȃ )
1. kdor lovi kače: spreten kačar
2. zool. velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti s kačami, Circaetus gallicus: kanja in kačar

káčast -a -o prid. ( á )
nav. ekspr. podoben kači: kačasta oblika telesa / kačasto gibanje / kačasti zavoji ceste
♦ les. kačasti sveder sveder za vrtanje globokih lukenj v les

káčasto prisl. :
sprevod se je kačasto vil po cesti ; kačasto zavita cev

kačélica -e ž ( ẹ̑ )
star. piškur : loviti kačelice

kačepíčen tudi kačjepíčen -čna -o prid. ( ī )
ekspr. piker , zbadljiv : kačepična opazka / postala je kačepična ženska

káčica -e ž ( á )
1. manjšalnica od kača: mlade kačice so se grele na toplem kamenju / ekspr. v klobčič zvita kačica
2. nav. mn., zool. členonožci, ki imajo po dva obročka zrasla in na takem podvojenem obročku po dva para nog, Diplopoda: kačice in strige / železna kačica svetlikajoča se temno rjava kačica, ki živi zlasti na vlažnih tleh, Julus terrestris

káčiti -im nedov. ( á ȃ )
knjiž. zelo jeziti, dražiti: ugovarjanje ga je kačilo

káčjak -a m ( ȃ )
bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi ali rožnatimi cveti v koških, Scorzonera:

kačjeók -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž. ki ima kači podobne oči: kačjeoka spogledljivka

kačjerép in kačjerèp -épa m ( ẹ̑; ȅ ẹ́ )
nav. mn., zool. na morskem dnu živeči iglokožci s petimi vitkimi, gibčnimi kraki, Ophiuroidea: kraki krhkega kačjerepa ; morske zvezde in kačjerepi

káčji -a -e prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na kače: kačji pik, ugriz ; kačji rep / kačje sikanje / hud kačji strup / kačji lev / našel je kačje gnezdo / kačji samec / ekspr. oklenila se ga je s prav kačjo gibčnostjo / slabš. ošinil ga je s kačjim pogledom
2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo živobarvni kačji pastirji ; kačji pastir z zelenimi prozornimi krili ; ličinka kačjega pastirja
● ekspr. ima kačji jezik je zelo odrezav, piker ; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita ; pog., šalj. kačja slina žganje
♦ bot. kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum

káčje prisl. :
(po) kačje se zvijati ; kačje marogast ; kačje zvita ženska

káčka -e ž ( ȃ )
nar. trikotno prirezani konec slemena pri dvokapni strehi; (strešni) čop 1 :

kačkaválj -a m ( ȃ )
gastr. trdi sir ostrega okusa iz ovčjega ali mešanega ovčjega in kravjega mleka: hlebec kačkavalja

káčnica -e ž ( ȃ )
nar. rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih; ostri mleček

káčnik -a m ( ȃ )
bot., navadno v zvezi pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum:

kačón -a m ( ọ̑ )
ekspr. kača, navadno velika: marogast kačon

kačúnka -e ž ( ȗ )
bot., navadno v zvezi močvirska kačunka rastlina z votlo koreniko in socvetjem, ki ga obdaja bel tulec, Calla palustris:

kačúr -ja m ( ú )
nav. slabš. kača, navadno velika: dolg, marogast kačur

kačúrjevski -a -o prid. ( ú )
nav. ekspr. tak kot pri Cankarjevem Martinu Kačurju: kačurjevski idealizem / njegova kačurjevska narava

kàd -í ž ( ȁ )
1. velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda: kad se je razsušila ; z zeljem so napolnili vse kadi in čebre ; tlačiti grozdje v kadi
// velika odprta posoda sploh: mešati barvo v kadi ; kamnita, steklena, železna kad ; kad za kisline / sirarska kad
2. navadno v zvezi kopalna kad velika posoda za kopanje: montirati, vzidati kopalno kad ; emajlirana kopalna kad / masažna kad kopalna kad z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo ; sedežna kad / masažna kad kopalna kad z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo
♦ fot. fiksirna kad plitva posoda za fiksiranje ; teh. elektrolizna kad

kàdar stil. kadàr vez. ( ȁ; ȁ )
1. v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: naj me obišče, kadar hoče ; ekspr. bila sta skupaj, kadar in kjer sta mogla / kadar je treba cementa, ga ni ; kadar koli ga sreča, je vselej vesel kadarkoli
// v časovno-pogojnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ljudje vas spoštujejo, kadar ravnate premišljeno ; alga in gliva si dajeta hranilne snovi, kadar živita skupaj v obliki lišaja
● preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
2. star. za izražanje istočasnosti ali predčasnosti dejanja v prihodnosti ali preteklosti; ko 1 : kadar bo zrasel, bo šofer ; kadar umrjem, naj vzame otroke teta / zastar. kadar je dorasel, je moral na vojsko

kàdarkóli 1 in kàdar kóli prisl. ( ȁ-ọ̑ )
izraža poljubnost časa: ker so bili sosedje, jo je lahko videl kadarkoli

kàdarkóli 2 in kàdar kóli vez. ( ȁ-ọ̑ )
v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: lahko pride, kadarkoli želi

kadáver -vra m ( á )
knjiž. mrtvo telo, truplo: povsod so ležali človeški in živalski kadavri / slabš. zanj je svet samo še gnijoč kadaver
♦ med., vet. secirati kadaver

kádca -e ž , rod. mn. kádic ( ȃ )
kadica : presaditi rastlino iz lončka v kadco

káden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na kad: kadne kopeli / kadno zelje
♦ teh. kadna peč peč za taljenje stekla

kadénca -e ž ( ẹ̑ ) glasb.
1. zaporedje akordov, s katerim se končuje glasbena misel, skladba: melodija se konča z ustaljeno kadenco / avtentična, plagalna kadenca
// knjiž., navadno s prilastkom zvok , zven : poznala je kadenco njegovih korakov / kadence smeha
2. virtuozni vokalni ali instrumentalni solistični del skladbe: pevka je zapela učinkovito kadenco
♦ jezikosl. padajoči tonski potek na koncu stavka

kadencíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od kadencirati: kadenciranje na vodilnem tonu / način kadenciranja

kadencírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
glasb. končati glasbeno misel, skladbo z zaporedjem akordov: pianist je kadenciral temo vedno na drugačen način

kadencíran -a -o:
kadencirano petje

káder 1 -dra m ( á )
publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre ; sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov / center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader ; vodilni kader / revolucionarni kadri
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih

káder 2 -dra m ( á )
film. najmanjša vsebinska in oblikovna enota filma: snemajo zadnje kadre novega filma / razdeliti prizor, scenarij na kadre / iz filma so izrezali cele kadre / filmski, televizijski kader

kadét -a m ( ẹ̑ )
1. gojenec šole za policiste: v šoli za notranje zadeve je letos večje število kadetov / policijski kadeti
2. v nekaterih državah gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za častnika: v boj so morali tudi kadeti
3. športnik v kategoriji med petnajstim in šestnajstim letom: ekipno so bili naši kadeti najboljši
4. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil (opel) kadet
5. v carski Rusiji, med državljansko vojno član buržoazne protirevolucionarne stranke: kadeti in menjševiki
♦ navt. pripravnik za oficirja krova v trgovski mornarici

kadéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
kadetski : opraviti kadetni staž

kadétinja -e ž ( ẹ̑ )
športnica v kategoriji med petnajstim in šestnajstim letom: reprezentanca kadetinj ; državno prvenstvo za kadetinje ; kadeti in kadetinje

kadétnica -e ž ( ẹ̑ )
v nekaterih državah vojaška šola, v kateri se gojenci usposabljajo za častnike: absolvent kadetnice
// poslopje te šole: stala sta pred kadetnico

kadétski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na kadete: kadetska uniforma / kadetski staž absolventov pomorske šole / kadetski način šolanja policistov

kádi -ja m ( ȃ )
v turškem okolju sodnik : sprla sta se in šla h kadiju ; pravični kadi

kadíca -e ž ( í )
manjšalnica od kad: pred hišo stojijo oleandri v kadicah in čebricah ; lesena kadica / ribe je imel v stekleni kadici

kadíčka -e ž ( í )
manjšalnica od kadica: raznobarvne ribice v kadičkah in akvarijih

kádija -e m ( ȃ )
v muslimanskem okolju, nekdaj sodnik : hajduki so ubili kadijo

kadílec -lca [ kadiu̯ca in kadilca ] m ( ȋ )
kdor (redno) kadi: biti kadilec ; hud, strasten kadilec ; kadilci in nekadilci / priložnosten kadilec ; verižni kadilec kdor kadi cigareto za cigareto / kadilci opija / oddelek za kadilce

kadílen -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na kajenje: metati na žerjavico kadilna zrnca / kadilni pribor ; kadilni salon ; kadilna soba

kadílka -e [ kadiu̯ka in kadilka ] ž ( ȋ )
ženska, ki (redno) kadi: bila je strastna kadilka / pasivna kadilka ; verižna kadilka ženska, ki kadi cigareto za cigareto

kadílnica -e ž ( ȋ )
1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici ; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice
2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico ; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico
● ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga

kadílnik -a m ( ȋ )
čeb. priprava za dimljenje čebel: dimiti s kadilnikom / kadilnik na meh

kadílo -a s ( í )
1. smolast izcedek nekaterih tropskih dreves, ki pri tlenju oddaja dišeč dim: prižigati, zažigati kadilo / skozi cerkvena vrata je zadišalo po kadilu / dišeče kadilo
● ekspr. prižigati kadilo komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga
2. kadivo : kupiti različna kadila

kadílski -a -o [ kadilski tudi kadiu̯ski ] prid. ( ȋ )
nanašajoč se na kadilce: kadilski kašelj / kadilski pribor kadilni

kadíti -ím nedov. , kajèn ( ī í )
1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil ; že ves večer kadi ; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije ; strastno kaditi ; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim ; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite ; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano
2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu ; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi ; avt. žarg. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim
3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati : kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati
4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu ; zdaj mi pa že preveč kadiš ; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren)

kadíti se
1. delati, oddajati dim: peč se kadi ; mokra drva so tlela in se kadila
// delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi
2. brezoseb. izraža razširjanje, obstoj dima, hlapov v zraku, prostoru: iz dimnika, iz peči se kadi ; iz lonca, od živine se kadi / ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči
// izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo ; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahu
● ekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom ; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro ; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo

kadèč -éča -e:
kadeč cigareto, se je udobno zleknil ; iz kadečih se loncev je prijetno dišalo ; počasi je srebal kadečo se kavo ; kadeča se kislina

kadívo -a s ( í )
snov, ki (pri tlenju) dela, razširja dim: za dimljenje čebel uporabljajo drevesne gobe in druga kadiva / ekspr. kadilci so ostali brez kadiva cigaret, tobaka

kádmij -a m ( á )
kem. cinku podobna mehka težka kovina, element Cd: nikelj in kadmij

kádmijev -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na kadmij: kadmijeve spojine / kadmijevo rumenilo kadmijev sulfid za oljnato rumeno barvo

kadmírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kadmija: kadmirati kovinske dele proti rji

kadmíran -a -o:
kadmirani vijaki

kadrílja -e ž ( ȋ )
knjiž. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para; četvorka : plesati kadriljo

kadríranje -a s ( ȋ )
glagolnik od kadrirati: imeti smisel za kadriranje ; zastarel način kadriranja

kadrírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
film. določati obliko, vsebino, število kadrov: ta režiser zna dobro kadrirati / kadrirati film

kadríran -a -o:
prizori so posrečeno kadrirani

kadrovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od kadrovati: posvetili so več pozornosti sistematičnemu kadrovanju / kadrovanje strokovnih in vodilnih kadrov

kadrováti -újem nedov. ( á ȗ )
usposabljati, pridobivati delavce za določeno področje, stroko: kadrovali so mlade ljudi / starejše delavce so kadrovali iz agrarnih območij

kádrovec -vca m ( á )
nekdaj kdor služi kadrovski rok: dati podpore rodbinam kadrovcev
● zeleni kadrovec med prvo svetovno vojno dezerter avstrijske vojske, ki se skriva v gozdovih

kádrovik in kadrovík -a m ( á; í )
1. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, ki skrbi zlasti za moralno-politična vprašanja na določenem področju: komisar in kadrovik
2. uslužbenec, ki skrbi za pridobivanje, razvrščanje delavcev, uslužbencev: kadrovik podjetja

kádrovski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na kader: voditi kadrovsko politiko ; kadrovska vprašanja ; različna kadrovska zasedba / kadrovski oddelek podjetja ; kadrovska komisija
♦ voj. kadrovski rok nekdaj čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski

kádrovsko prisl. :
podjetje bodo reorganizirali in kadrovsko okrepili

kádrski -a -o prid. ( á )
kadrovski : kadrska politika / kadrska komisija

kaducitéta -e ž ( ẹ̑ )
pravn. dejstvo, da zapuščina brez dedičev postane družbena lastnina: nastop kaducitete

kadúlja -e ž ( ú )
bot. grmičasta rastlina suhih tal z modrimi, rdečimi ali rumenimi cveti, Salvia: veter je prinašal vonj cvetočih kadulj / travniška kadulja

kadúljin -a -o prid. ( ū )
nanašajoč se na kaduljo: kaduljini cveti / kaduljin čaj

kadúnja -e ž ( ú )
plitvejša vdolbina, kotanja v zemljišču: z grmičevjem porasla kadunja ; okroglasta kadunja
// votlina, vdolbina sploh: v led vsekati kadunje ; kamnita kadunja
♦ etn. miza s koritom za mesenje

kadúnjast -a -o prid. ( ú )
podoben kadunji: kadunjast žleb / na kadunjastih mestih so nasuli peska / kadunjast svet poln kadunj

kadúnjica -e ž ( ú )
manjšalnica od kadunja: porasla kadunjica / lepo izrezljane kadunjice

kafeteríja -e ž ( ȋ )
gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice; kavarna : piti kavo v kafeteriji

kafìč -íča m ( ȉ í ) pog.
gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice; kavarna : posedati po kafičih ; lastnik kafiča ; bifeji in kafiči

kafileríja -e ž ( ȋ )
vet. obrat za predelovanje klavniških odpadkov in trupel poginulih živali: poleg skladišča je tudi kafilerija

káfkovski -a -o prid. ( ȃ )
tak kot pri Kafki: kafkovski nadrealizem

káfkovsko prisl. :
kafkovsko tesnobna usodnost

kafón -a m ( ọ̑ )
nav. slabš., v italijanskem okolju kmet : revni kafoni

káfra -e ž ( ȃ )
zelo dišeča, hlapljiva, mastna kristalna snov: mazilo iz kafre ; vonj po kafri ; izginiti kot kafra / pog. mazati se s kafro kafrnim oljem

káfrn -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na kafro ali kafrovec: kafrno mazilo / zaboj iz kafrnega lesa / kafrno drevo
♦ farm. kafrno olje oljna raztopina kafre

káfrov -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na kafrovec: kafrov les / kafrovo drevo
♦ farm. kafrovo olje eterično olje iz lesa kafrovcev

káfrovec -vca m ( ā )
vzhodnoazijsko drevo, ki daje kafro: visoki kafrovci

káfrski -a -o prid. ( ȃ )
zool., v zvezi kafrski bivol divje afriško govedo z debelimi, na čelu sploščenimi rogovi, Syncerus caffer:

kaftán -a m ( ȃ )
v orientalskem okolju plašču podobno ohlapno vrhnje oblačilo: dolg, črn kaftan

kagán -a m ( ȃ )
pri Mongolih in nekaterih drugih stepskih ljudstvih, nekdaj vrhovni poglavar, vladar: avarski, hazarski kagan

kaganát -a m ( ȃ )
zlasti pri Mongolih, nekdaj območje, na katerem ima oblast kagan: ozemlje kaganata

kaheksíja -e ž ( ȋ )
med. izčrpanost , oslabelost : bolnik je umrl zaradi kaheksije

kahéktičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
med. izčrpan , oslabel : kahektičen bolnik

káhla -e ž ( ȃ )
1. nižje pog. nočna posoda: dati kahlo pod posteljo / iti na kahlo
● nižje pog. brez nas bi bili na kahli brez naše pomoči bi bili v neprijetnem položaju
2. pog. plošča iz žgane gline za zunanje stene (lončene) peči; pečnica : peč z zelenimi kahlami

káhlast -a -o prid. ( ȃ )
etn., navadno v zvezi kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami:

káhlica -e ž ( ȃ )
1. nav. ekspr. manjšalnica od kahla: emajlirana kahlica / otrok še hodi na kahlico opravlja potrebo v nočno posodo / peč z rjavimi kahlicami
2. pog. tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal; (keramična) ploščica : kopalnica, obložena s kahlicami / polagati kahlice / ekspr. kuhinja je vsa v kahlicah

kahljáti se -ám se nedov. ( á ȃ )
star. hahljati se: vedno se kahlja

káj 1 čésa zaim. , čému, káj, čém, čím ( ā ẹ̄ )
1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: kaj lepega si prinesel? kaj takega si mu povedal, da je ves prebledel? ; kaj bo dobrega? kot nagovor kakšne novice prinašate; kaj želite / elipt.: kaj boš pa zdaj ; kaj pa, če ga ne bo? E, kaj, nič ne bo ; kaj pa dežnik, ali ga imaš ; denar ima, ali kaj, ko pa ne ve kam z njim ; pog. Kaj? kot vprašanje po nerazumljeni trditvi prosim / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih vseeno mi je, kaj ljudje govorijo ; elipt. s tovariši se pogovori, kako in kaj
// v neosebni rabi izraža vprašanje po neznanem sploh: kaj je švignilo čez cesto, maček ali senca? kaj je zaropotalo po stopnicah?
2. v povedni rabi izraža vprašanje po opredelitvi, stanju osebka: kaj je ta človek (po poklicu)? kaj je to? / elipt. menda je pijan ali kaj
● kaj (pa) je kaj se dogaja ; ekspr. kaj je spet izraža nestrpnost, nejevoljo ; kaj ti je, ali si bolna izraža vprašanje po stanju, razpoloženju ; ekspr. le kaj je na njej, da je tako privlačna izraža začudenje nad ugodnim mnenjem o njej ; ekspr. kaj bo iz tega izraža skrb, strah pred prihodnostjo ; ekspr. misli, da je bogve kaj zelo pomemben, imeniten ; pog. kaj, če bi šla v kino izraža željo, predlog ; ekspr. kaj revež, da je le pošten izraža pomembnost prve, predhodne trditve ; ekspr. kaj za to, če ni mlada izraža nepomembnost povedanega ; ekspr. to so res velike reči, kaj meniš izraža močno podkrepitev trditve ; ekspr. kaj se da tu napraviti izraža zelo slab, brezupen položaj ; ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela ; ekspr. kaj hočemo, stari smo izraža sprijaznjenje z danimi dejstvi ; pog. kaj si imel v matematiki katero oceno ; ekspr. kaj ne poveste, da je res ušel izraža začudenje, presenečenje ; ekspr. kaj se to pravi, nimam časa izraža zavrnitev, odklonitev ; pog., ekspr. nad naju se je spravilo osem, kaj pravim, deset pobalinov izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo ; ekspr. kaj vse ti (ne) pride na misel izraža začudenje, zavrnitev ; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam ; pog., ekspr. bilo jih je kaj jaz vem koliko zelo veliko ; ekspr. toliko piješ, le čemu je to podobno izraža nejevoljo ; po čem je vino izraža vprašanje po ceni ; ne vem, pri čem sem kakšen je moj položaj ; ne ve, s čim naj plača s katerim plačilnim sredstvom; izraža nezmožnost plačila ; ne vem, kaj za ena ženska je bila katera, kakšna ; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako

kàj 2 čésa zaim. , čému, kàj, čém, čím ( ȁ ẹ̄ )
izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav: če se bo kaj spremenilo, mi sporoči ; ali ti je še česa treba ; dati, očitati komu kaj ; nimaš se za kaj jeziti ; dvomiti o čem / v zvezi s samostalniško rabljenim pridevnikom: čuditi se čemu nenavadnemu ; storiti kaj dobrega ; očistiti z glicerinom ali s čim drugim
// ekspr. izraža stvar, pojav, kot ga določa sobesedilo: nima kaj obleči ; toliko se trudi, pa nima kaj pokazati ; dokler ni izšla ta vadnica, učitelji niso imeli kaj v roke vzeti / elipt.: naj se oglasi, kdor ima kaj proti temu ; kot vljudnostni odgovor pri zahvali »Hvala!« »Ni za kaj.«
● spreten kot le kaj zelo, močno ; pog., ekspr. pa še kaj! izraža močno zavrnitev ; ekspr. kaj takega! izraža veliko začudenje ; ekspr. no, slišiš, (ali) bo že kaj brž povej; brž naredi ; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo ; pog. stvar je sklenjena, tu ni kaj nič se ne da spremeniti ; pog. hiša je lepa, ni kaj reči je zares lepa ; ekspr. tam ni kaj vzeti tam so zelo revni ; pog. ali je imela kaj z njim ljubezensko razmerje ; nar. ne more vsemu kaj vsega narediti, opraviti ; pog. ali ta obrtnik za kaj naredi dobro, solidno ; evfem. bojim se, da si iz obupa kaj ne naredi napravi samomor ; evfem. njega se rado kaj prime krade ; pog., ekspr. dežja še ne bo, če kaj vem tako mislim, sklepam

káj 3 prisl. ( ā ) nav. ekspr.
1. vprašuje po vzroku: kaj me tako začudeno gledate? / kaj se otrok joka, saj mu nič nočem / kaj nam je tega treba / v vezniški rabi ne vem, kaj je tako potrt
2. vprašuje po namenu: kaj ti bo knjiga, če ne znaš brati
3. navadno v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kaj bi se branil kruha ; kaj siliš v nesrečo ; kaj bi se ne ženil, saj ima dobro službo / pojdiva, kaj se obotavljate
// v členkovni zvezi s še, šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: menite, da ga je bilo sram? Kaj še ; osebe v povesti niso plastične, kaj šele psihološko izdelane
4. vprašuje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kaj da gostov še ni? kaj pa, da si se ti spet pri nas pokazal? / kaj da ne moreš, včeraj si pa lahko / ali ga poznaš? Kaj ne, saj je naš sosed
5. pog. vprašuje po količini; koliko : kaj stane avto? natakar, kaj sem dolžen koliko moram plačati ; kaj je bil star, kakih petdeset let / v vezniški rabi zdaj se je pokazalo, kaj je vredna njegova teorija
// izraža veliko količino ali mero: kaj skrbi sem imel, da sem vse uredil ; kaj vse več koristi bi imel, če bi me poslušal / nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja
● ekspr. kaj čuda, če se ga je naveličala ni čudno
6. v členkovni rabi izraža
a) začudenje, nejevoljo: kaj, ti si še zmeraj tu ; kaj, meni ne verjameš
b) grožnjo: kaj, še ne bo miru
c) ravnodušnost, vdanost: pa kaj, saj nič ne pomaga
// izraža pričakovanje pritrditve: Janez ni slab delavec, kaj ; kaj, prebrisan pa je

káj 4 in kaj člen. ( ā )
1. uvaja vprašanje: kaj je res bolan? kaj že greste?
2. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, kaj je to kak denar ; pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne
// izraža ukaz, grajo: kaj te ni sram, da se potepaš
// izraža nejevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pride obisk

kàj 5 in kaj prisl. ( ȁ )
1. izraža manjšo količino ali mero: gotovo ima kaj dolga ; prinesi čaja pa še kaj prigrizka / fant rad kaj pomaga pri hiši ; najbrž sta se kaj sprla / ekspr. bolnik komaj kaj spi / ekspr. pa nikar kaj ne zamerite
2. v vprašalnih ali odvisnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero: ali ima kaj dolga? ali je bilo pri vas kaj več dežja? ali me imaš kaj rada? / ekspr. če si kaj pameten, boš prišel / ali se kaj spozna na avto?
3. ekspr. izraža precejšnjo mero ali stopnjo: življenje je kaj žalostno ; vročina je kaj kmalu padla / požirek brinovca bi se mu kaj prilegel
// v nikalnih stavkih, navadno v zvezi z nič omejuje zanikanje: delati se mu nič kaj ne ljubi ; nič kaj dobro nisem spal / letos ne bo kaj prida pridelka
4. v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje: kako je kaj doma? kakšni ljudje so kaj to? / poglejmo, kako kaj gospodarijo / elipt.: kaj pa kaj mati, ali je zdrava? ; pog. kako ste kaj? kot nagovor pri srečanju kako (je) kaj (z vami)?
● ekspr. fant je neroden kot le kaj, da je kaj zelo ; ne vem, ali bo kaj z njim, s tem izraža dvom o uspešnosti tega, kar določa sobesedilo ; ekspr. udari, če te je kaj če si upaš ; ekspr. vas ni daleč, pol ure nimate kaj hoditi hoje ni niti za pol ure ; ekspr. daj mu denar. Še kaj, da ga bo zapravil izraža močno zanikanje ; ekspr. ne more si kaj, da se ne bi smejal mora se smejati; ne more se zdržati smeha ; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega ; pog. vrne se čez leto dni ali kaj približno čez eno leto

kája -e ž ( á )
nav. ekspr. kajenje : odvaditi se kaje ; veliko denarja porabi za kajo / zbolel je od pijače in kaje / ponudil mu je kajo cigareto, tobak

kájak -a m ( ȃ )
1. lahek, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom: veslati v kajaku ; voziti se s kajakom
// šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kajaku / prvak v kajaku
2. majhen eskimski čoln iz lesenega ogrodja in živalskih kož z dvostranskim veslom: na ribolov so šli s kajaki

kajakáš -a m ( á )
športnik, ki se ukvarja z veslanjem s kajakom: naši kajakaši so dosegli lepe športne uspehe ; tekmovanje kajakašev

kajakášica -e ž ( á )
športnica, ki se ukvarja z veslanjem v kajaku: kajakašica na mirnih vodah ; kanuisti in kajakašice bodo v finalu nastopili v nedeljo

kajakáški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na kajakaše: kajakaški klub / kajakaški šport / kajakaško prvenstvo

kajakáštvo -a s ( ȃ )
šport, pri katerem se vozi s kajaki: kajakaštvo na divjih vodah

kájba -e ž ( ȃ )
1. star. kletka , gajba : ujetega lisjaka so zaprli v kajbo ; železna kajba
// ekspr. tesen, zaprt prostor: hišnica je zlezla iz svoje kajbe
2. ekspr. majhna, preprosta hiša: s slamo krita kajba ; siromašna kajba / pasja kajba hišica

kájbica -e ž ( ȃ )
manjšalnica od kajba: železna kajbica / ves dan je presedel v svoji kajbici

kajênje -a s ( é )
glagolnik od kaditi:
a) odvaditi se kajenja ; opustiti kajenje / kajenje tobaka
b) kajenje proti pozebi, slani / božično kajenje
c) pogasili so, kajenje pa še dolgo ni ponehalo

kájfež -a m ( ȃ )
priprava za ugašanje ali prižiganje (višje postavljenih) sveč: pogasiti (sveče) s kajfežem ; cerkovnik je hodil po cerkvi z dolgim kajfežem v roki

kájha -e ž ( ȃ )
nar. vzhodnoštajersko zapor , ječa : žandarji so ga odgnali v kajho / sedeti v kajhi

kájkavec -vca m ( ā )
jezikosl. kdor govori kajkavščino: sodelavci revije so večinoma kajkavci

kájkavski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na kajkavce ali kajkavščino: kajkavska književnost / kajkavsko narečje

kájkavščina -e ž ( ā )
jezikosl. hrvaška narečna skupina z vprašalnim zaimkom kaj: značilnosti kajkavščine / knjiga je napisana v kajkavščini

kájkrat prisl. ( ā )
knjiž. velikokrat , večkrat : kajkrat sem ga že prosila, naj zvečer ostaja doma

kájla -e ž ( ȃ )
nižje pog. zagozda : izbiti kajlo izpod podpornika / odreži mi kajlo kruha
● pog., ekspr. dati, zabiti komu kajlo z besedo, dejanjem koga učinkovito zavrniti

kájmak -a m ( ȃ )
gastr. soljena smetana s kuhanega kravjega in ovčjega mleka: namazati kajmak na kruh ; pleskavica s kajmakom

kajmakám -a m ( ȃ )
v Turčiji, nekdaj visok civilni ali vojaški oblastnik:

kájman -a m ( ȃ )
krokodil s širokim gobcem, ki živi v južni Ameriki: loviti kajmane

kajnè člen. ( ȅ )
izraža vprašanje ob pričakovanju pritrditve: saj pojdeš z menoj, kajne ; kajne, tega nisi mislil zares ; kajne, da ga imaš rada / saj ne boš več lagal, kajne da ne

kajnèda člen. ( ȅ )
izraža vprašanje ob pričakovanju pritrditve: saj greš z nami, kajneda ; kajneda, včeraj smo se sijajno zabavali

kajnít -a m ( ȋ )
min. rudnina kalijev klorid in magnezijev sulfat z vodo: nahajališče kajnita / posipati deteljišče s kajnitom

Kájnov -a -o prid. ( ȃ )
rel. nanašajoč se na Kajna: Kajnov zločin
● knjiž. ti ljudje nosijo na sebi Kajnovo znamenje so morilci

kájnovski -a -o prid. ( ȃ )
knjiž. tak kot pri Kajnu: kajnovski zločin

kájnovstvo -a s ( ȃ )
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Kajnovemu: bratomorilsko kajnovstvo

kajón -a m ( ọ̑ )
nar. zahodno grdoba , porednež : temu kajonu ni da bi verjel / kot nagovor ti kajon ti, samo zdraho delaš

kajónček -čka m ( ọ̑ )
manjšalnica od kajon: dva navihana kajončka ima

kajónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na kajone: kajonska druščina / kot nagovor kajon kajonski, domov pojdi

kájpa člen. ( ā )
izraža samoumevnost trditve; seveda : nevarnosti kajpa niti ne sluti ; pričeska jo dela mlajšo, kajpa / hočeš požirek vina? Kajpa! Kar natoči!

kájpada člen. ( ā )
izraža samoumevnost trditve; seveda : otrok se je kajpada prestrašil ; tovariši so mu zavidali, kajpada ; kajpada, te napake bi lahko odpravili / vprašal si, če ga poznam. Kajpada!

kájpak člen. ( ā )
izraža samoumevnost trditve; seveda : v zaporu kajpak ni bilo pernice ; kajpak, stvar je premisleka vredna / boš prišel? Kajpak! se je zasmejal

kájsi prisl. ( ā )
star., navadno v nikalnih stavkih posebno , preveč : fant ni bil kajsi spreten ; starec se ni kajsi vznemiril

kájstvo -a s ( ȃ )
filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo : kajstvo pojava, sveta

kájt -a m ( ȃ )
jadralnemu padalu podobna priprava za kajtanje: surfati s kajtom

kájtanje -a s ( ȃ )
šport, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: šola kajtanja in deskanja na vodi ; oprema za kajtanje

kájtar -ja m ( ȃ )
kdor kajta: zbirališče kajtarjev ; deskarji in kajtarji
// športnik, ki se ukvarja s kajtanjem: postal je eden najhitrejših kajtarjev na svetu

kájtarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na kajtarje ali kajtanje: velika peščena plaža ponuja ogromno prostora za kajtarske dogodivščine / kajtarsko tekmovanje

kájtati -am nedov. ( ȃ )
ukvarjati se s športom, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: na morju se je naučil kajtati / kajtati po snegu

kájti in kajti vez. ( ā )
v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: nobeden ne spi, kajti napad pričakujejo vsak trenutek ; skrb je odveč, kajti delavci so zanesljivi / prav, da si se spametoval. Kajti kjer ni pameti, pomaga samo palica / zastar. deklet ne mara, kajti je z njimi preveč sitnosti ker

kajúta -e ž ( ȗ )
knjiž. kabina (na ladji): spati v kajuti pod krovom / kajute je zalila voda / krmarska kajuta ; potniške kajute

kajúten -tna -o ( ȗ )
pridevnik od kajuta: okroglo kajutno okence

kájzer -ja m ( á )
nižje pog. (nemški) cesar: kajzer Viljem II.

kájzerica -e ž ( á )
hlebčku podobno krušno pecivo, ki ima zgoraj več, iz sredine potekajočih polkrožnih zarez: dunajske kajzerice ; ponujati še tople kajzerice / žemlje in kajzerice

kájža -e ž ( ȃ )
nav. ekspr. majhna, preprosta hiša: kupiti si kajžo ; kmečka kajža ; samotna kajža ob robu gozda
// majhno posestvo: priženiti se na kajžo

kájžar -ja m ( ȃ )
nav. ekspr. lastnik majhnega posestva: kajžarji in mali kmetje

kájžarica -e ž ( ȃ )
nav. ekspr. lastnica majhnega posestva ali kajžarjeva žena: revna kajžarica

kájžarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na kajžarje: kajžarski otroci / kajžarsko življenje ; sam.: s kajžarsko se je oženil

kájžarstvo -a s ( ȃ )
nav. ekspr. revnejši vaški družbeni sloj: nastanek kajžarstva ; problem kajžarstva

kájžica -e ž ( ȃ )
nav. ekspr. manjšalnica od kajža: lesena kajžica

kák 1 -- prid. ( á )
otr. umazan : že spet imaš kak rokice ; pusti, to je kak

kák 2 -a -o zaim. ( ā )
1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti; kakšen 1 : kake novice nam prinašaš? / vprašal ga je, po kaki ceni prodaja
2. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kako ime so ji dali? iz kakega kraja si? katerega
3. navadno okrepljen izraža močno zanikanje, zavrnitev: so to tisti tvoji prijatelji? Kaki prijatelji neki
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: kako krivico smo mu delali ; kaka škoda zanj
// izraža začudenje, presenečenje: kak čudovit prizor ; sam.: le kake se je znebil

kàk 3 -a -o zaim. ( ȁ )
1. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari: prenočili bomo v kaki koči ; ekspr. ne dam si ukazovati od kakega direktorčka / nav. ekspr., z oslabljenim pomenom: verjetno se je zgodila kaka nesreča ; oblači se kakor kaka princesa / problem bomo že uredili na kak način kako
2. z izrazom količine izraža približnost: za kak teden bi šel na deželo ; redi kakih osem glav živine ; pridem kako uro pozneje
// pog., v prislovni rabi nekako , približno : obiskal sem ga kake trikrat ; prišel bom ob kake štirih

kakadú -ja m ( ȗ )
velika avstralska papiga s perjanico na glavi: vreščanje kakadujev / črni kakadu

kakáo -a m ( ȃ )
kakav : pridelovati kakao / mleti kakao / kakao z mlekom

kákati -am nedov. ( ā )
otr. opravljati veliko potrebo: lulati in kakati moraš v kahlico

kakáv -a m ( ȃ )
1. rjav prah iz praženih semen kakavovca: dodati mleku kakav ; potresti narastek s kakavom
// pijača iz tega prahu: piti, skuhati kakav ; vroč kakav / skodelica kakava
2. plodovi kakavovca: obiranje kakava / vreče s kakavom s semeni kakavovca

kakávast -a -o prid. ( ȃ )
ekspr. po barvi podoben kakavu: kakavasta polt

kakáven -vna -o prid. ( ȃ )
ki je iz kakava: tovarna kakavnih izdelkov / kakavne rezine

kakávov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na kakav ali kakavovec: kakavovo seme ; kakavova zrna / kakavov prah kakav ; kakavovo maslo belo rumena snov, ki se uporablja v slaščičarstvu, kozmetiki in zdravilstvu / kakavova potica

kakávovec -vca m ( ȃ )
tropsko drevo, iz semen katerega se pridobiva kakav: nasadi kakavovcev

kákec -kca m ( ȃ )
otr. blato , iztrebek : mama, kakec sem naredil / evfem. golobji, konjski kakec

káki 1 -ja m ( ȃ )
južno drevo z velikimi listi ali njegov sladki, paradižniku podoben sad: nasad kakijev ; polna gajba kakijev

káki 2 -ja m ( ȃ )
pog. tkanina kaki barve, navadno platnena: imel je tropsko čelado in srajco iz kakija
// obleka iz take tkanine: kaki z velikimi žepi

káki 3 -- prid. ( ȃ )
svetlo rumenkasto rjav: kaki uniforma / kaki barva

kákijev 1 -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na kaki 1 : kakijev nasad / kakijev sad

kákijev 2 -a -o prid. ( ȃ )
navadno v zvezi z barva svetlo rumenkasto rjav: uniforma kakijeve barve

kakó prisl. ( ọ̄ )
1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z vami)? pog. kako se imaš? kako (ti) gre? kako se počutite? pog. kako ste kaj? elipt. kako pa kaj družina? / elipt. kako (to), da še niste odpotovali? / kot vprašanje po nerazumljeni trditvi kako? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: nič se ne spominja, kdaj in kako je prišel domov ; elipt. človek zabrede, da sam ne ve kako
// izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: kako dolgo si že tukaj? kako velik je tvoj brat? kako si zadovoljen z uspehom? / povej, kako ti ugaja film
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v členkovni zvezi kako da izraža vprašanje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kako da sosedovih ni več k nam? kako da si to naredil? zakaj
3. v vezniški rabi, z oslabljenim pomenom, v pripovednih odvisnih stavkih, z glagoli zaznavanja za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: začutil je, kako mu nekaj leze po roki ; videl sem, kako je padel pod avto / ali slišiš kosa, kako poje? / ne zaveda se, kako je žena hudo bolna da
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: kako čudovita dolina ; kako živo si ga predstavljam ; publ. veliko za našo zgodovino še kako dragocenih dokumentov pa je za vedno izgubljenih / kako se mi smili ; kako ga je škoda ; kako vesel sem, da si prišel ; elipt. prav ima, pa še kako prav
// v retoričnem vprašanju izraža močno začudenje, zavrnitev: kako si še upaš priti sem ; kako, ali naj čakam do sodnega dne / če se njemu ni posrečilo, kako se bo tebi
5. izraža nedoločen, poljuben način: uredi stvar kako drugače ; pot boš že kako našel / elipt. bomo že kako tudi brez tebe delali, shajali, uredili
● ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje ; pog. kako so si stranice v trikotniku? v kakšnem razmerju ; pog. kako je zunaj, ali še dežuje? kakšno vreme je ; ekspr. popotniku je nič kako odleglo zelo ; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost ; pog., ekspr. da bi ti pomagal? Saj veš kako izraža močno zanikanje, zavrnitev ; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda ; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako

kakofóničen -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na kakofonijo: kakofonična glasba / kakofonična beseda

kakofónično prisl. :
verz je zazvenel kakofonično

kakofóničnost -i ž ( ọ́ )
lastnost, značilnost kakofoničnega: kakofoničnost skladbe / kakofoničnost stavka

kakofoníja -e ž ( ȋ )
knjiž. neubranost glasov; neblagoglasje : evfonija in kakofonija / kakofonija besede

kakópa člen. ( ọ̄ )
izraža samoumevnost trditve; seveda : s temi besedami si kakopa cikal name ; mnenja so bila različna, kakopa / pri delu nam boš pomagal? Kakopa!

kakópada člen. ( ọ̄ )
seveda , kajpa : ta dogodek se je kakopada brž razvedel

kakópak člen. ( ọ̄ )
izraža samoumevnost trditve; seveda : kobila se je ustavila. Kakopak, znašla se je pod strmim klancem ; prinesite mi vina, črnega, kakopak / torej misliš zares? Kakopak!

kàkor 1 prisl. ( ȁ )
s členkom izraža poljubnost načina: na tisoče jih je bilo ustreljenih ali kakor že drugače pobitih ; ta beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi

kàkor 2 vez. ( ȁ )
I. med členi v stavku
1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako velik kakor oče ; toplo je kakor poleti / igralci so isti kakor lani / program je trajal toliko časa kakor včeraj ; dohodkov je toliko kakor izdatkov kolikor
2. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: sin je že večji kakor oče ; premer cevi je manjši kakor meter / ni tako priden kakor sestra / blago nima več tolikšne cene kakor prej
3. za izražanje podobnosti: ukazuje kakor diktator ; povsod se vede kakor doma / bled kakor zid ; naglo kakor blisk ; podobna sta si kakor jajce jajcu zelo
4. za izražanje približne, dozdevne podobnosti: srečala sta se kakor po naključju ; fanta imajo kakor za svojega / mož se je kakor prebudil ; zdaj se mu kakor ne ljubi delati nekako, nekam
5. ekspr., z nikalnico, v zvezi z drug, drugače za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: ne kaže drugega kakor molčati ; nobeden ji ni rekel drugače kakor mati / kdo drug je kriv nesreče kakor ti
6. ekspr., navadno v zvezi s tako za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: film je vzbudil zanimanje tako pri občinstvu kakor pri kritiki ; enako je oblečen pozimi kakor poleti / kakor v hvali pretirava tudi v graji ; publ. predložiti je treba spričevala kakor tudi delavsko knjižico in
7. star. za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar; kot 2 : jaz kakor dekletov varuh ne morem privoliti v poroko ; kakor praktičen človek bo zmeraj gledal na korist
II. v odvisnih stavkih
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje pomenov kakor pod I., 1–6
a) fant je navihan, kakor sem bil jaz v njegovih letih ; ona dela tako, kakor delajo druge / pogoji za reelekcijo so skoraj isti, kakor so bili za namestitev / predstava je trajala toliko časa, kakor sem mislil ; izdali smo prav toliko, kakor smo se namenili kolikor
b) imela bo manjšo doto, kakor se misli / ni vse tako, kakor je bilo / plačal je več, kakor sem zahteval
c) s pogojnim naklonom ali v zvezi z da : maha z rokami, kakor bi orehe klatil ; zdi se, kakor da ni rešitve ; dela se, kakor da me ne bi poznal
č) ne kaže drugega, kakor da potrpimo ; v vrt ne prideš drugače, kakor če preplezaš zid
d) kakor je skrbela za domače, tako tudi revežev ni pozabila
// z oslabljenim pomenom za izražanje primerjave sploh: kakor kažejo zardele oči, je vso noč prejokala ; vstopajo, kakor kdo pride ; publ. kakor poročajo listi, je prišlo do nemirov / s širokim pomenskim obsegom: kakor daleč sega oko, povsod sama ravnina ; kakor se dolina širi, tako je bolj naseljena / vdal se je, kakor je bil sploh popustljiv ker, saj ; pošten kakor je, ni zahteval potrdila
// nav. ekspr. za izražanje odnosa osebka do povedanega: ostani ali pojdi, kakor že hočeš ; kakor je videti, še ne bo miru ; uspel bo ali pa tudi ne, kakor se vzame / kakor sem rekel: ne dam pa ne dam ; kakor gotovo tukaj stojim, tega ne dovolim / »Ostal boš doma!« »Kakor ukazujete.«
2. ekspr., v časovnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi kakor hitro za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: kakor hitro je za silo okreval, se je odpravil na pot ; vprašam ga, kakor hitro se vrne ; kakor je ura devet, že sedi v krčmi
3. ekspr., v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka: kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe ; kakor (hitro) mi dolga ne vrne, ga bom tožil
4. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kakor je (tudi) pogumen, tega se je ustrašil ; kakor ga ima rad, njegovih napak ne mara zamolčati če ga ima še tako rad / star. hotel sem napisati pismo, kakor se mi je roka tresla čeprav
5. nav. elipt. za naštevanje zgledov za prej povedano: ptice, kakor orli, jastrebi in sove, so ujede ; človek ni brez nagonov, kakor so na primer potreba po jedi, samoobramba, spolni nagon itd.
6. nav. elipt., pog., z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja, dejanja glede na okoliščine: »Kako se kaj delavke razumete?« »Kar gre. Kakor kakšna.« ; hrana po gostilnah ni najboljša, kakor kje ; bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje
● pog. kaj mu očitaš! Kakor bi bil ti kaj boljši saj nisi nič boljši ; to je kakor enkrat ena, da bomo zmagali samoumevno, gotovo ; pog. monter je obljubil, da pride kakor drugo jutro drugo jutro ; ekspr. otrok je trmast kakor le kaj zelo ; »Ne bom se uklonil.« »Kakor misliš.« izraža obzirno zavrnitev povedanega ; pog. dosegel je toliko kakor nič prav nič ; star. vrnil se je Tinček, tisti, kakor je lani v Ameriko šel ki je šel

kàkorkóli 1 in kàkor kóli prisl. ( ȁ-ọ̑ )
izraža poljubnost načina: naj bo že kakorkoli, moj sklep je dokončen ; skušal se je rešiti kakorkoli / elipt. kakorkoli, v izdatkih se moraš omejiti

kàkorkóli 2 in kàkor kóli vez. ( ȁ-ọ̑ )
1. v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti načina: pomagaj mu, kakorkoli moreš
2. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih čeprav, če še tako: kakorkoli je bilo spoznanje grenko, je bilo potrebno

kákošen 1 -šna -o zaim. ( ā )
zastar. kakšen 1 : kakošen je neki cesar

kàkošen 2 -šna -o zaim. ( ȁ )
zastar. kakšen 2 : vzemi k sebi kakošno siroto

kàkov 1 -a -o zaim. ( ȁ )
zastar. kakšen 2 : kakovih petdeset let star mož

kakôv 2 tudi kákov -a -o zaim. ( ó; ā )
zastar. kakšen 1 : bogve kakova ženska je to

kakôvost -i ž ( ó )
1. kar opredeljuje kaj glede na pozitivne lastnosti: predpisana kakovost surovin ; oceniti kakovost mleka, sira / dobra, slaba kakovost izdelka / te snovi so po kakovosti zelo različne
2. kar opredeljuje kaj glede na veliko mero pozitivnih lastnosti; kvaliteta : pri izdelkih se zahteva tudi določena kakovost

kakôvosten -tna -o prid. ( ó )
1. nanašajoč se na kakovost: kakovostna izenačenost izdelkov ; kakovostne spremembe materiala / visoka kakovostna raven pouka / določiti kakovostni razred lesa
2. dober , kvaliteten : kakovostni proizvodi ; prodajajo samo kakovostno sadje / skrbeti je treba za kakovostno zdravstvo
♦ jezikosl. kakovostni pridevnik ; kakovostni rodilnik

kakôvostno prisl. :
material kakovostno ustreza

kákršen -šna -o zaim. ( ȃ )
1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa osebo ali stvar v nadrednem stavku glede na kakovost, lastnost, značilnost: dobila je takšnega moža, kakršnega si je želela ; pokazal se je takšnega, kakršen je v resnici ; dobil je odgovor, kakršnega ni bil vajen ; to so nova določila, kakršnih ne najdemo v prvotnem osnutku / dela s takšno vnemo, kakršno sicer težko najdeš / ekspr. tak, kakršen je, ne more ravnati drugače / ekspr., z oslabljenim pomenom z njim bom ravnal kakor s capinom, kakršen tudi je
● preg. kakršna mati, takšna hči
2. s členkom izraža poljubnost kakovosti, lastnosti, značilnosti osebe ali stvari: naj bo kakršna že, rad jo ima ; tako se izogneš kakršne že koli nevarnosti / lahko vam dodelimo kakršnega hočete pomočnika

kákršenkóli -šna- -o- in kákršen -šna -o kóli zaim. ( ȃ-ọ̑ )
izraža poljubnost kakovosti, lastnosti, značilnosti osebe ali stvari: prikazuje življenje brez kakršnegakoli olepševanja ; išče kakršnokoli službo / ekspr. ali ima to kakršnokoli zvezo z menoj? / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih kakršnekoli so posledice, zdaj se zdijo nepomembne

kákršensibódi -šna- -o- in kákršen -šna -o si bódi zaim. ( ȃ-ọ́ )
kakršenkoli : ali imaš kakršnosibodi delo zame?

kákšen 1 -šna -o zaim. ( ā )
1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti: kakšne barve je morje? kakšna bo letina? kakšno listje ima oreh? kakšni ljudje so sosedovi? kakšno bo vreme jutri? / na kakšen način se ga misliš znebiti? kako / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, kakšen je novi učitelj ; raziskoval je, kateri in kakšni so bili predniki človeka
2. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kakšno ime so ji dali? kakšno vino naj prinesem, vipavca ali cviček? katero
3. ekspr., navadno okrepljen izraža močno zanikanje, zavrnitev: kakšen moški pa si, da si tega ne upaš? s kakšno pravico me odrivaš? gotovo si imel velik uspeh. Kakšen neki ; da ni zdrava? Kakšna pa ; elipt. odleglo ti bo. Kakšen odleglo – neumnost
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: kakšna razlika med bratoma ; kakšna škoda zanj ; tudi mi imamo naravne lepote, pa še kakšne ; dela se, kot da ga je doletela ne vem kakšna sreča
// izraža začudenje, presenečenje: kakšen fant je bil to z njimi ; joj, kakšno (čudovito) obleko ima ; kakšno vprašanje ; sam., ekspr.: kakšno mu je zagodel ; kakšno imajo po stanovanju, vse razmetano ; kakšne so doma počeli, ko sem šla na ples

kàkšen 2 -šna -o zaim. ( ȁ )
1. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari: fanta bodo dali v kakšno šolo ; ali načrt predvideva kakšna nova naselja? / nav. ekspr., z oslabljenim pomenom: oblači se kakor kakšna princesa ; zmeraj ima kakšne težave ; pesnik je, kakšen Prešeren pa seveda ni / zadeva se bo že na kakšen način uredila kako / tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne
2. z izrazom količine izraža približnost: tale možakar ima kakšnih štirideset let ; trajalo bo kakšno uro
// pog., v prislovni rabi nekako , približno : obiskal sem ga kakšne trikrat ; prišel bom ob kakšne štirih ; sam.: ali veš za kakšno, ki dobro kuha ; reci že kakšno

kàkšenkrat [ kakšənkrat ] prisl. ( ȁ )
pog. kdaj pa kdaj, včasih: dobički so bili kakšenkrat zelo veliki / če se kakšenkrat spomnim na to, mi je zelo hudo kdaj

kákšnost -i ž ( ā )
filoz. kar opredeljuje kaj glede na lastnosti, značilnosti:

kákt -a m ( ȃ )
zastar. kaktus , kakteja : v puščavi je bilo polno kaktov ; cvetoči kakti

kakteíst -a m ( ȋ )
kdor goji kaktuse: izkušen kakteist / društvo kakteistov

kaktêja -e ž ( ȇ )
na suhih tleh rastoča rastlina z mesnatim steblom in listi, spremenjenimi navadno v trne: gojiti kakteje ; cvetoča kakteja

káktica -e ž ( ȃ )
star. kaktus , kakteja : visoke kaktice

káktovec -vca m ( ȃ )
zastar. kaktus , kakteja : cvetoči kaktovec

káktus -a m ( ȃ )
na suhih tleh rastoča rastlina z mesnatim steblom in listi, spremenjenimi navadno v trne: gojiti, zbirati kaktuse ; jezdili so mimo visokih kaktusov ; cveti kaktusov
♦ vrtn. božični kaktus

káktusov -a -o ( ȃ )
pridevnik od kaktus: kaktusov cvet ; kaktusove bodice

kál 1 -a [ kau̯ ] m ( ȃ )
1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka : po dežju so se napolnili vsi kali ; piti vodo iz kala ; izsušeni kali / napajati živino na kalu / umazan kal voda v kalu
// razmočen, močviren kraj: pod pobočjem je veliko kalov
2. agr. drobni delci, ki lebdijo v tekočini; kalež : kal se useda / vino ima kal

kál 2 -í [ kal in kau̯ ] ž ( ȃ )
1. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica: kali so se posušile ; seme poganja, žene kal ; zelene kali / v fižolih se lepo vidijo kali kalčki ; pren. slovstvo ni moglo pognati kali, ker ga je dušila cenzura
2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj: kal ljubezni, razdora ; kali zla / z oslabljenim pomenom nositi v sebi kal smrti
3. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen; klica : uničiti kali ; škodljive kali / bolezenske kali
● ekspr. kaj v kali zadušiti, zatreti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti
♦ metal. kristalizacijska kal majhen, trden delec v talini, okrog katerega se začne strjevati kovina ali zlitina

kála -e ž ( ȃ )
vrtn. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec: gojiti kale

kalálnik -a [ kalau̯nik ] m ( ȃ )
nar. zahodno vedro : zlivati vodo iz kalalnika

kalamár -a m ( ȃ )
nav. mn. jed iz lignjev, sip: ocvrti kalamari
// pog. ligenj : med ribami v mreži je bilo polno kalamarov

kalambúr -ja m ( ȗ )
lit. besedna igra: besedni dovtipi od najcenejšega kalamburja do duhovitega domisleka

kalamína in kalámina -e ž ( ȋ; ȃ ) min.
1. rudnina cinkov silikat s hidroksilno skupino in vodo: nahajališča kalamine
2. v zvezi draga kalamina rudnina cinkov karbonat; smitsonit

kalamít -a m ( ȋ )
pal. izumrlo, preslici podobno drevo iz karbona: fosili kalamitov

kalamitéta -e ž ( ẹ̑ )
1. agr. čezmerno razmnoževanje škodljivih živali, zlasti žuželk: proučevati kalamiteto
2. zastar. stiska , težava : bil je v nenehnih denarnih kalamitetah

kalánder -dra m ( á )
teh. stroj iz jeklenih in elastičnih valjev, med katerimi se premika tkanina, papirna plast, usnje, da se zgladi: obdelovati tkanino s kalandrom

kalandrírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh. obdelovati s kalandrom: kalandrirati tkanino

kálanica -e ž ( ȃ )
1. klano poleno, navadno dolgo; cepanica : kurijo z bukovimi kalanicami / skladovnica kalanic
2. skodla : streha je bila krita z jelovimi kalanicami

kálanje -a s ( ȃ )
glagolnik od kálati: kalanje drv

kálanka -e ž ( ȃ )
agr. sad, katerega meso se rado loči od koščice, zlasti breskev: debele, okusne kalanke / breskev kalanka

kalášnikov -a m ( ȃ )
polavtomatska puška z značilnim ukrivljenim nabojnikom, enostavna za uporabo in popravilo: streljati s kalašnikovom ; puška kalašnikov ; rafali iz kalašnikova

kalášnikovka -e ž ( ȃ )
polavtomatska puška z značilnim ukrivljenim nabojnikom, enostavna za uporabo in popravilo: streljati s kalašnikovko ; avtomatska puška kalašnikovka ; naboji za kalašnikovko

kálati 1 -am nedov. ( ȃ )
star. cepiti , klati : kalati doge, drva ; les se dobro kala / kalati v skodle

kaláti 2 -ám nedov. ( á ȃ )
nar. zahodno vzdigovati, pretakati vodo iz vodnjaka, studenca, zajemati: kalala je z velikim vedrom / kalati v korito

kálavec -vca m ( ȃ )
min. rudnina, ki se po določenih ploskvah popolno, lepo kolje:

kalcedón -a m ( ọ̑ )
min. rudnina, vlaknata oblika kremenice: različki kalcedona

kalcedónijski -a -o prid. ( ọ́ )
bot., v zvezi kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica:

kalcificírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. dodajati apno, apnene snovi; apniti : kalcificirati zemljišče
2. prepajati se s kalcijevim karbonatom; apneti : tkivo je začelo kalcificirati

kalcifikácija -e ž ( á )
glagolnik od kalcificirati: kalcifikacija kislih tal / kalcifikacija žil

kálcij -a m ( á )
kem. mehka, na vlažnem zraku neobstojna lahka kovina, element Ca: kalcij v spojinah ; izguba kalcija iz kosti

kálcijev -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na kalcij: kalcijeve soli, spojine / kalcijev alumosilikat, hidrid ; kalcijev karbid spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen ; kalcijev karbonat, silikat

kalcinácija -e ž ( á )
glagolnik od kalcinirati: oplemenititi rudo s kalcinacijo / peč za kalcinacijo

kalcinírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
kem. segrevati, žgati trdno snov do kemijskega razkroja: kalcinirati rudo

kalciníran -a -o:
kalcinirana glinica, soda

kalcít -a m ( ȋ )
min. rudnina heksagonalni kalcijev karbonat: kristali kalcita

kálček -čka [ tudi kau̯čək ] m ( ȃ )
bot. iz oplojene jajčne celice nastajajoča rastlinica do kalitve: kalček je še skrit v semenu ; riževi, žitni kalčki ; razvoj kalčkov

kálčkov -a -o [ tudi kau̯čkov- ] prid. ( ȃ )
nanašajoč se na kalček: kalčkovo stebelce
● kalčkova moka moka iz žitnih kalčkov

kaldêjski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na Kaldejce: kaldejski jezik ; kaldejska država
♦ rel. kaldejska cerkev katoliška cerkev vzhodnosirskega obreda

káldrma -e ž ( ȃ )
v balkanskem okolju cesta, ulica, tlakovana z debelim kamenjem: strma kaldrma
// kamniti tlak na taki cesti, ulici: med kaldrmo je zrasla trava

kalejdoskóp tudi kalejdoskòp -ópa m ( ọ̑; ȍ ọ́ )
1. naprava v obliki valja z ogledalci in barvnimi steklenimi drobci, ki pri obračanju ustvarjajo pisane like: gledati v kalejdoskop ; vtisi so se vrstili in spreminjali kot v kalejdoskopu / barvni, pisan kalejdoskop ; pren., ekspr. osebe in dogodki v filmu tvorijo popoln kalejdoskop velikega mesta
2. ekspr., z rodilnikom množina raznovrstnih stvari: kalejdoskop barv, dogodkov

kalejdoskópski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na kalejdoskop: kalejdoskopska slika / kalejdoskopski vtisi

kalejdoskópsko prisl. :
kalejdoskopsko se spreminjati, vrstiti

kálen -lna -o prid. ( á )
1. ki vsebuje drobne, lebdeče delce: kalna tekočina, voda ; kalno vino / kalen ribnik ; narasla, kalna reka
2. ki je brez močnega sijaja, leska; moten : kalna svetloba / imel je trudne, kalne oči ; pren. kalen pogled pijanca
3. ekspr. nejasen , moten : položaj v podjetju je kalen

kálno prisl. :
kalno gledati predse / piše se narazen ali skupaj: kalno sivi ali kalnosivi oblaki ; kalno modro nebo ; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj kalnega ; ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja

kalendárij -a m ( á )
zastar. koledar : že več dni pregleduje Mohorjev kalendarij
♦ rel. seznam cerkvenih praznikov, godov v cerkvenem letu

kalénde -lénd ž mn. ( ẹ̑ )
pri starih Rimljanih prvi dan v mesecu: zgodilo se je ob kalendah

kálež -a m ( ȃ )
drobni delci, ki lebdijo v tekočini: kalež v vinu se useda

káli in ká-li člen. ( ā )
star. izraža vprašanje po potrditvi domneve; ali ne , ali káj : menda spiš, kali ; najbrž je že odšel, kali / ali je bolan, kali / poldrugo leto je ali kali, kar je odšel ali kàj
// najbrž , menda : resnica bo kali ta, da ni več živ

káliban -a m ( ȃ )
knjiž. surov, grob človek: obnaša se kot kaliban

kalíber -bra m ( í )
1. navadno s prilastkom notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju: kaliber puške ; novi top ima večji kaliber / krogla kalibra 7,9 mm ; top kalibra 75 mm / kaliber cevi
2. ekspr., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen , vrednost : bil je politik velikega kalibra / v mestu delujejo vohuni največjih kalibrov / to je človek drugačnega kalibra / policisti so prijeli dva težja kalibra huda kriminalca
3. strojn. natančna priprava brez gibljivih delov, s katero se preverja ustreznost mer kakega predmeta: potisniti kaliber v cev / navojni kaliber
4. teh. odprtina med valjema, ki daje valjanemu, vlečenemu izdelku natančno obliko, mero: kalibri za tirnice

kalibrírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. teh. z valjanjem, vlečenjem dajati izdelku natančno obliko, mero: kalibrirati kovinske palice / kalibrirati papir
2. strojn. preverjati ustreznost mer kakega predmeta s kalibrom: kalibrirati navoje
3. teh. določevati in označevati merilne enote na merilnih pripravah; umerjati : v laboratoriju sami kalibrirajo termometre

kalibríran -a -o:
kalibrirana steklenica
♦ strojn. kalibrirana veriga veriga, ki ima enake člene

kalíbrski -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na kaliber: kalibrsko merilo / kalibrski obroč

kalíca -e ž ( í )
1. star. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal 2 : kalice so ovenele / krompirjeve kalice cime
2. bot. klični list: kalček z eno kalico

kalìč -íča m ( ȉ í )
mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal 2 : nežni, zeleni kaliči / krompir odganja kaliče cime

kalíf -a m ( ȋ ) nekdaj
1. v arabskem okolju vladar : Mohamedovi nasledniki so se imenovali kalifi / bagdadski kalif
2. naslov za turškega sultana kot verskega poglavarja muslimanov:

kalifát -a m ( ȃ )
v arabskem okolju, nekdaj območje, na katerem ima oblast kalif: bagdadski kalifat

kalifórnij -a m ( ọ́ )
kem. umetno pridobljen redek radioaktivni element, Cf:

kalifórnijski -a -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na Kalifornijo: kalifornijska obala
♦ agr. kalifornijska brozga škropivo iz žvepla in apna ; zool. kalifornijski kapar ameriški kapar ; kalifornijska postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka

kaligráf -a m ( ȃ )
kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisec: po poklicu je bil kaligraf v kraljevi pisarni / kartografski risar in kaligraf

kaligráfičen -čna -o prid. ( á )
star. kaligrafski : drobna, kaligrafična pisava

kaligrafíja -e ž ( ȋ )
pisanje z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisje: učiti se kaligrafije ; srednjeveška kaligrafija / kaligrafija ornamentov ; pren. v umetnikovem grafičnem izrazu je značilna likovna kaligrafija
// rokopis : ponarejena kaligrafija